prozoreca, otvorih go i
vdishah jadno glytki ot esennia viatyr,
poeh dylboko vyzduh i otnovo se
gmurnah pod povyrhnostta
na noshtta.
otdolu svetlinata na lunata
izglejdashe bezkrajno dalechna
i bleda,
vodata beshe tumna i me
beshe potopila, lepkavo cherna
kato neft. tunkata nishka ot svetlina
beshe edinstvenata mi vruzka s otgore
malki baloncheta tiho se izdigaha ot
trybata na akvalanga mi,
tishina